ISKRENO O VZORCIH V NAS

Kaj so vzorci? Jaz bi jih opisala kot ponavljajoča čustva in posledično dejanja, ki se zavedno ali nezavedno pokažejo v našem življenju. Lahko je to strah pred zavrnitvijo, občutek sramu, jeza ob svoji nemoči. Veliko jih je. Ta članek pišem, ker sem v zadnjem mesecu spoznala nekaj svojih vzorcev. In to zame pomeni, da sem zdaj v fazi, kjer jih počasi spreminjam. Saj, če nekaj ne veš, da obstaja, tega tudi ne moreš spremeniti.

Pri vzorcih je najbolj pomembno, da preučite, kako deluje odnos z vašima staršema oziroma z ljudmi, ki so vas vzgojili. Vsi bi radi bili drugačni, boljši od njih in lahko slepo verjamemo, da ta odnos nič ne vpliva na nas. Dejstvo pa je, da v prvih treh do šestih letih naša okolica ustvari program, po katerem deluješ v svojem življenju. V veliki večini nezavedno. Kaj to pomeni? Če nam starši ne izkazujejo brezpogojne ljubezni, bomo (dokler tega ne ozavestimo in pozdravimo) hodili po svetu z eno takšno luknjo v sebi, ki ne bo nikoli zapolnjena. Saj si jo moramo sami zapolniti, tega pa nas ni noben naučil do zdaj. Naslednji primer je, če nismo navajeni izražati svoje resnice na glas. V tem primeru bomo tudi v naših 'odraslih' odnosih zelo težko odkrito komunicirali. Spet, noben nas ni naučil, kako se je pogovarjati brez zavor in olepševanj. Ampak, dokler tega ne vidimo, ne moramo nič narediti glede tega.

Odkrivam, kako name vplivajo različni ljudje. Takšni,ki so čustveno nedostopni, ki ne postavljajo zdravih mej v odnosih, ki se imajo za manjvredne, ki sebe ne poslušajo: saj so drugi bolj pomembni, ki prelagajo odgovornost za svoja čustva na druge ljudi, ki zbujajo nepotrebno krivdo v meni, ki se izmikajo odgovornosti, ki hočejo imeti vedno prav, ki so ujeti v rutinah, ki verjamejo da so dosežki ključ do srečnega življenja, ki si ustvarjajo iluzije in ne vidijo realnosti, ki so sramežljivi, ki so omejeni na svojo škatlico in ne vidijo nič izven nje, ki vsiljujejo svoja prepričanja, ki iščejo potrditve v okolici, ki bežijo stran od sebe, ki iščejo veselje na instant način, ki ne skrbijo za svoje zdravje ...

Ob tem odkrivanju se v nekaterih vzorcih sama znajdem in jih vidim, na kakšen način mi obračajo volan življenja. Učim se, da je moja beseda moja resnica in učim se jo izražati bolj pogosto. Zmeraj bolj odpiram svoje srce in s tem ustvarjam in sprejemam vse lepe stvari na moji poti. Če ne veš, kaj točno hočeš, ti bo tudi ta negotovost dostavljena. Rečeno - dobljeno. Vesolje, si pa res en grajski dvorček, hihi ;)

Moj nasvet, če želite sprememb na bolje je, da opazujte predvsem sebe in ljudi, ki so vas vzgojili. Kako se obnašajo ob situacijah, ki niso najbolj lahke? Kako izkazujejo ljubezen, če jo sploh? O čem vsem se z njimi lahko pogovarjaš? Kakšno energijo oddajajo? Ali se imajo dovolj radi, da postavijo svoje meje? Ali imajo zdrave odnose? Kakšno otroštvo so imeli, da tako delujejo? V kakšnih okoliščinah te vznemirijo in kako reagiraš? Kaj opažaš pri sebi, ki ti ni všeč in od kje to izhaja? Kaj ti je všeč pri sebi in kako lahko to še bolj podpreš?

Začela sem se spraševati prej omenjene svari in odprlo se mi je neskončno polje, ki ga prej nisem videla. Videla sem semena, ki jih imam vsajena v sebi. Videla sem, kako si jih dan za dnem zalivam s svojimi mislimi. Videla sem prečudovite rože, ki mi jih je posadila brezpogojna ljubezen. 🌻 Videla sem plevel, ki to barvitost zastira. Vem, od kje izhajajo misli, ki mi ne služijo. Vem, da to nisem jaz. Zato se vsako jutro spomnim, kdo v resnici sem in večino dneva preživim tako. Kakšne dni mi ne uspe, ampak to ni važno. Imam pristno namero in vsak dan delam na tem. Delo na sebi ni enostavno. Ko ugotoviš, da je tisto, za kar si mislil, da je v redu, vse prej kot to ... bi bilo najenostavnejše zamahniti z roko in nič narediti. Ampak, to ni moj način. Jaz vem, da si zaslužim življenje, ki je polno energije, učenja, ustvarjanja, super ljudi, dogodivščin in brezmejnih možnosti. Kaj pa ti?